Strokovnjakinje svetujejo
Nina Mav Hrovat
Barbara Baloh
Samanta Kobal
Pripravljeni, pozor, pripovedujmo
Zakaj je sploh pomembno, da se urimo v pripovedovanju in kaj nam lahko priskoči na pomoč, ko zmanjka besed? Tri strokovnjakinje o snovanju serije Lahkonočnic in naštetih načinih izražanja.
Vse čute na plan
V zgodbo smo vpeljali pripovedovalko, glasnico pripovedovalskih spodbud, saj želimo, da so otroci pri poslušanju tokrat bolj aktivni. Poleg sluha spodbujamo uporabo drugih čutil in izzivamo čustveni odziv, saj je prav ta kombinacija najučinkovitejši nastavek za ustvarjalnost.
Ob vsakem poslušanju ali prebiranju se odpre vesolje idej in pogovorov. Takrat so lahko v pomoč tudi druge tematske serije Lahkonočnic: Z Lahkonočnicami o čustvih, Z Lahkonočnicami o otroških strahovih, Z Lahkonočnicami o odnosih, Lahko noč, nestrpnost.
Nina Mav Hrovat | avtorica nanizanke | mag. prof. predšolske vzgoje, otroška in mladinska pisateljica
Razvoj malih pripovedovalcev
S pripovedovanjem otrok širi svoj besedilni svet in gradi svojo pripovedovalno shemo. Razvoj pripovedovanja poteka od enostavnih zgodb, v katerih otroci nizajo preproste dogodke, do zgodb z začetkom, vrhuncem in koncem, kjer povezujejo časovne in vzročne povezave, motive in čustva junakov ter odnose med njimi.
Loris Malaguzzi, utemeljitelj pedagoškega pristopa Reggio Emilia, pravi, da so otroci jezikovno bolj ustvarjalni kot odrasli. Ker pa otrok razume veliko več, kot lahko izrazi z besediščem, ga to vodi v ustvarjalnost. Skozi različna umetniška izražanja otrok raziskuje svoje talente in gradi ustvarjalnost.
Ko otroci razvijajo jezikovne in govorne zmožnosti, moramo poskrbeti tudi za razvoj pripovedovalne zmožnosti. A Malaguzzi opozarja, da manj ko se poslužujemo znanstvenih in pedagoških receptov, bolj je otrok neposreden in ustvarjalen. V otrokov svet zato vstopajmo predvsem kot opazovalci.
Dr. Barbara Baloh | izr. prof. za didaktiko slovenščine
Pripovedujmo s celim telesom
Pantomima, risanje po zraku, uporaba kretenj in grimas, vključevanje celotnega telesa in vseh čutov ter zavestno dihanje naredijo zgodbe še posebej dragocene, saj se otrok lahko izrazi na svoj način.
Ko otrok oživi telo in um, se uri v mnogih znanjih in veščinah: premaguje tremo, usvaja veščine za govor, pisanje, pripovedovanje, podoživljanje, ustvarjalnost, igro vlog, ozaveščanje prostora, drugih ljudi in predmetov, asociativno mišljenje, raziskovanje po realnih zmožnostih, ki jih ima na voljo, ter po domišljijskem svetu.
Samanta Kobal | dramaturginja in gledališka pedagoginja