Pravljice za lahko noč

O pripovedovalcu

Mija je v prostem času zelo rada pletla, kvačkala, brala knjige ter potovala po Sloveniji. V domu pa se je pridružila stanovalkam, ki izdelujejo punčke iz cunj.

Pripovedovalka pravljic Mija Krsmanovič
O avtorju

Neja je s svojimi 5 leti najmlajša avtorica Lahkonočnic. Za tekoče branje potrebuje še nekaj uric, zato si pogosto izmisli kar svoje pravljice.

Avtorica pravljice Neja Verbek
O ilustratorju

Polona je ilustratorka in slikarka, ki aktivno ustvarja doma in v tujini. Pri upodabljanju pravljičnih svetov sta ji v veliko pomoč hčeri Ema in Mima.

Ilustratorka pravljic Polona Lovšin
Preberi pravljico

V stari hiši je živela babica, ki je imela najraje na svetu svojo vnučko Klaro. Klara je bila zelo radovedna deklica in tako je nekega dne našla v babičini omari staro knjigo in povečevalno steklo. V tej knjigi so bile zapisane pravljice. Babica jih je brala kar s povečevalnim steklom, ker ni imela očal. Klara je vedno rada poslušala, ko ji je babico brala pravljice. Najlepša je bila tale pravljica: Nekoč je živela babica z vnučko. Ker je bila babica zelo revna, je vnučki na božični večer podarila le majhen zavojček, v katerem so bile doma pletene tople bele nogavičke. Vnučki nogavičke niso bile všeč: »Ne, tega ne bom, le kaj naj z njimi počnem, saj imam toliko lepših nogavičk! Rajši bi sladoled.« Zavojček je odnesla v vas in ga pustila ležati pod velikim drevesom. Mimo je prišel sosedov deček, ki je imel le pet let. Našel je zavojček: »Le kaj je v tem zavojčku?« Pobral ga je in odnesel domov. Doma ga je odprl in našel v njem lepe bele nogavičke. »O, kako lepe nogavičke, ravno takšne sem si želel!« je vzkliknil. »Hvala za te lepe nogavičke.« Takoj jih je obul, saj ga je zeblo v noge. Nenadoma mu je postalo zelo toplo, noge so kar žarele od toplote. Deček se je sprehodil po sobi in zaklical: »Joj, kako lahek sem, kar privzdiguje me. Saj se sploh ne dotikam več tal.« Bil je zelo hiter, pa tudi skočil je lahko vse do stropa. Ugotovil je: »Pa saj to so čudežne nogavičke!« Komaj je dočakal jutro, da vsem pokaže svoje nogavičke. Že navsezgodaj se je sprehajal naokrog po vasi. Srečal je tudi vnučko, ki je prav te nogavičke zavrgla. »Poglej, kaj zmorejo moje nove nogavičke!« ji je zaklical. »Joj, zakaj sem vrgla nogavičke proč?« je pomislila vnučka. Ampak bilo je prepozno.