Zakladnica pravljic

O pripovedovalcu

Ladka v branju uživa že celo življenje. Pred prihodom v dom je svoj prosti čas izkoristila tudi za gledanje televizije in reševanje križank.

Pripovedovalka pravljic Ladka Bajc
O avtorju

Nina je s svojimi deli navduševala že kot mlado dekle. Njena dela so pogosto uprizorjena v gledaliških predstavah, aktivna pa je tudi na literarnih prireditvah.

Avtorica pravljic Nina Kokelj
Preberi pravljico

Ko je bila Maja še majhna, je rada sedela na pručici. Rada je tudi tekala po travniku za modrimi metulji, obuta v gumijaste škornje čofotala po lužah in se gugala na poslikanem lesenem konjičku, najraje pa je sedela na pručici. Imela je tri punčke, tri gospodične, obute v bleščeče se copatke, ki jih je Majina teta Zoja prinesla z enega svojih potovanj. 

Maja je punčke česala s srebrnim glavnikom. Prvi je spletla kitke, drugi je lase počesala v čop in ga povezala z modrim svilenim trakom. Lase tretje pa je nakodrala, da so bili kakor valovi na morju.

Ko je Maja odrasla, je postala frizerka. Svoj salon ima, čisto pravi salon. K njej prihajajo imenitne dame z visokimi frizurami, mala Lu z volnatimi lasmi in profesor Vitja, ki ima brke kakor mrož. K Maji pridejo in lepo jih uredi; visoke frizure postanejo še višje, volnati lasje spleteni, brki ravno prav pristriženi.

Majine frizerske škarjice se nikoli ne zmotijo. Švigajo sem ter tja, gospe v salonu pijejo kavico, berejo revije, škarjice strižejo tako, kakor je najbolj prav.

Med vrati je stal Matic. Prvič je prišel v salon čisto sam. Maja se mu je nasmehnila.

Stric Matevž je bral časopis. Imel je košato črno brado.

- Daj, fantič, stopi bliže, no! Da te vidimo. Nekam počasen deluješ; kakor Počasnela Marela. Hitro boš na vrsti; samo, da Maja nekoliko pristriže tole mojo divjo brado, potem pa hitim naprej, na sestanek.

Matic se je prestopal. Malo ga je bilo strah. Gledal je stričevo črno brado in zdela se mu je velikanska in strašljivo bodeča. Kar stran je pogledal. Spomnil se je, kako je, ko šampon sili v oči, uh, kako neprijetno. In potem se je zazrl v škarjice v Majinih rokah. Bile so tako ostre, ostre. Kaj če se bo Maja zmotila? Kaj če bodo zbezljale po svoje? Matic se je prestopal. Za oknom je bil svetel dan z razigranimi kužki, ki so tekali za žogico, deklica na kotalkah, deček s skirojem, operna pevka Dominika z velikimi turkiznimi uhani.

On pa je bil na drugi strani okna, v salonu in kmalu se bodo skozi njegove lase zapodile tiste hitre škarjice. Nenadoma pa se je nekaj zgodilo. Zagledal je nekaj, česar nikoli, res nikoli ne bi pričakoval.

Frizerka Maja ima tri ptičice. Ščebetajo v svojem mehkem gnezdu na najvišji polici odprte omare, polne zlikanih brisač, glavnikov in stekleničk z laki, šamponi in peno. Matic je strmel vanje. Še nikoli ni videl tako lepih, tako pisanih ptičic; z drobnimi kljunčki, s svetlečim se, šuštečim perjem. Ampak tista črna brada je bila še kar naprej črna, pena je kar rasla, škarjice pa hitele, hitele.

Matic bi se bil najraje obrnil in stekel domov. In tedaj je prva ptičica poletela k stricu Matevžu, ga pocukala za brado. Da je skočil pokonci in se zakrohotal. Druga je poletela k šamponu in s kljunčkom veselo pokala velike in male tresoče se mehurčke. Pok pok pok. Tretja je sedla Maticu na ramo in začivkala.

- Deklica Lana se škarjic ni bala z roza pramenom princeska postala. Majine škarjice so se ustavile. Matic je še okleval.

Maja se mu je smehljala: - Si prišel kar sam?

- Sam.

- So ti všeč moje ptičice?

- Všeč.

- Bi tudi ti imel pramenček?

- Bi …

- No, potem pa se usedi sem, na ta stol. Boš videl, kako imenitno se vrti, veš, to je čisto pravi frizerski vrtiljak. Matic je oklevaje sedel nanj. Maja ga je zavrtela; uuuuuuuu, je skoraj poletel.

- Malo jagodnega soka? je Maja predenj postavila kozarec, v roke pa mu je položila strip.

- Bi bral? In potem je nežno počesala njegove lase. Škarjice so pohitele, še čutil ni, kdaj so mu skrajšale lase.

- Takole, pa še en pramenček! mu je pomežiknila Maja in že nekaj trenutkov zatem je Matic ves lep in ponosen, kot da je že čisto odrasel, frizerki plačal za striženje in se napotil domov. Še vedno je sijalo sonce. Šel je mimo izložbe, v njej gledal svoj odsev. Čisto drugačen je bil. Doma je bil očka tako navdušen nad Matičevim novim izgledom, da ga je kar fotografiral. Pa je sličico pokazal gospodu, s katerim si v službi deli pisarno:

- To je naš Matic. Zlat je. Zadnjič je splezal na skedenj in ni znal dol; poklicati smo morali soseda, da nam posodi lestev. Matic je prava mravljica. Pometa, sesa, zlaga drva … in – peče! Biskvitke, kolačke, piškote, torte, rulade, narastke, posladke. V modrem predpasniku. Skupaj z mamico.

- Res? Čeden mladenič! Pa zanimivo frizur'co ima …

- Ja … Frizerka Maja ga striže. Rad gre k njej, zelo rad.