Kralj Nagelj in kraljica Lilija sta sedela na balkonu, pila čaj in uživala v razgledu na skrbno negovan park z ribnikom. Drevesne sence so se že daljšale, popoldne je plavalo v večer ...

»Otroka spet zamujata,« se je Nagelj ozrl na grajsko uro.

»Sta že tukaj,« se je nasmehnila Lilija. »Slišim topot kopit na dvoriščnem tlaku.«

Kmalu se je zaslišalo tudi topotanje nog na marmornem stopnišču.

»Zmagala sem!« se je pohvalila princesa Astra, ko je planila na balkon.

»Ko pa si jezdila boljšega konja,« ji je oporekal brat, princ Rožmarin.

»O, ne, ti si jezdil Bliska, ki je najhitrejši konj v staji. Kajne, očka?!« se je Astra obrnila k očetu.

»Hja, včasih je bil ...« je oklevajoče rekel kralj, ki ni želel priznati, da je hči v ježi boljša kot njegov prvorojenec. »Blisku se že poznajo leta ...«

»Niti najmanj! Hiter je kot veter,« mu je v besedo vskočila princeska.

Nagelj ni več vedel, kako naj ji ugovarja, ko ga je odrešil služabnikov zvonček, ki je naznanil večerno pošto.

»Povabljeni smo na rojstni dan kraljice Hortenzije,« je prebral, ko je odprl ovojnico. »Kar takoj bom odposlal sla z odgovorom.« In že je odvihral.

Pri večerji so se živahno pomenkovali o darilih za Hortenzijo in o njenih imenitnih zabavah. Pozneje, ko so se v palači slišali le še tihi koraki služabnikov, pa sta kralj in kraljica v svoji sobani molče sedela ob kaminu in strmela v plamene. Kraljica je razmišljala, kaj bo oblekla za praznovanje, kralja pa so mučile skrbi.

»Se boš ti pogovorila z Astro?« je Nagelj pretrgal tišino. »Skrajni čas je, da se začne vesti kot lepo vzgojena princeska. Čisto fantovska je, prava divjakinja.«

»Ah!« je z roko zamahnila kraljica Lilija. »Ne bodi tako staromoden. Nič ni narobe, če je tekmovalna, če bolje vihti meč in hitreje jezdi kot Rožmarin, če plava kot delfin in teče kot gazela. Bistra je in ve, kdaj se mora obnašati kot dama. Lahko si brez skrbi, ne bo naju osramotila,.«

»Če ti tako praviš ... Tvoji presoji vedno zaupam,« se je pomiril kralj in ženi hvaležno poljubil roko.

V sosednji deželi pa je imela kraljica Hortenzija drugačne skrbi. Po moževi smrti, ko je bil princ Lian še premajhen, da bi vladal, je prevzela prestol. Zdaj je bil odrasel in z veseljem bi mu prepustila žezlo in krono, a o tem ni hotel niti slišati. Zavzeto ji je pomagal kraljevati, bil je pameten in preudaren svetovalec, pri odločitvah pa je omahoval, kot bi mu manjkalo poguma. Na turnirjih je v bojih kot za šalo premagoval viteze od blizu in daleč, kraljevske odgovornosti pa ga je bilo groza. Veliko raje je igral klavir, bral knjige in pisal pesmi. Bil je mehka, zasanjana duša.

Na kraljičin rojstni dan, ko je z drugimi gosti prispela tudi sosednja kraljevska družina, se je princ kljub svoji omahljivosti o nečem povsem trdno odločil: naredil bo vse, da bi princesa Astra postala njegova žena. Po letu dni, kar se nista videla, je odrasla v osupljivo lepotico, všeč pa mu je bila tudi njena neugnana narava. Ker se nasprotja tako rada privlačijo, je po drugi strani Astra od nekdaj občudovala Lianovo umirjenost in blagi značaj. In tistega večera se je vse začelo tako skladno ujemati ...

»Zdi se mi, da se je Lian zaljubil v vajino hči. Samo z njo pleše in vem, kaj pomeni ta njegov iskreč pogled,« je Hortenzija zašepetala kralju in kraljici, ki sta sedela na častnih mestih ob njej. »Nič ne bi imela proti, če bi postala moja snaha.«

»In jaz ne bi imel nič proti, če bi bila ti njena tašča,« je odvrnil Nagelj. »Moram pa te posvariti. Najina hči je neukrotljiva kot kakšen pobalin.«

»No, tako hudo pa spet ni,« ga je izpod čela pogledala Lilija in se obrnila k slavljenki. »Ti moški! Mislijo, da se bo podrl svet, če dekle raje jezdi in se uri v mečevanju, kot pa da bi vezla in pletla.«

»Ko sem bila mlada, sem bila tudi jaz takšna,« se je nasmehnila Hortenzija. »Pa ti, Lilija, tudi, kot se spomnim. Če ne bi nosili tistih nerodnih krinolin, bi na dobrem konju pustili za seboj vse fante, kajne?«

Zarotnici sta si pomežiknili, kralj Nagelj pa je premagano obmolknil. Moral si je priznati, da je na svojo hčer ta večer nadvse ponosen.

Ponosen pa je bil tudi potem, ko je Astra postala Lianova žena in sta skupaj složno in dobro vladala. Lianova preudarnost in Astrin neugnani pogum sta se čudovito dopolnjevala. Vedno sta se posvetovala in sprejemala modre, napredne odločitve. Ena teh je bila, da si dekleta brez omejitev lahko izberejo življenje, kot si ga same želijo.

Drugačna princeska