Bralna različica zvočne pravljice
Pri Pujsiju in Medu potrka novi prijatelj rakun Risto. Lačen je, onadva pa se ravno spravljata h kuhanju kosila. Pa bo dovolj za vse, skrbi Pujsa. Seveda bo. Kaj naj skuhajo? Risto ima slastno idejo.
Tako pa zveni naslov pravljice v makedonskem jeziku:
Ручек за тројца / Ruček za trojca
Medo in Pujsi sta ravno začenjala kuhati kosilo, ko je pri vratih pozvonilo.
»Le kdo bi lahko bil?« se je Pujsi zakadil v predsobo.
Odprl je vrata in presenečeno obstrmel. Na hodniku je stal rakun Risto.
Z Medom sta ga spoznala pred dnevi na igrišču. Prej ga nista nikoli videla, a pri igri so se dobro ujeli in tudi prijazen je bil. Drugi pa so se ga izogibali.
»Smešno govori in nič ga ne razumemo,« so rekli.
Medo in Pujsi pa sta se rada igrala z njim.
»Здраво [Zdravo],« je pozdravil Risto.
»Živjo!« je veselo odzdravil Pujsi.
»Živjo,« je Risto previdno ponovil za njim. »Oprosti, ker пречам [prečam].
»Nič ne motiš,« je odkimal Pujsi. »Samo midva zdaj ne moreva na igrišče. Kosilo bova imela. Prideva lahko kasneje, ko pojeva. Prav?«
»Nisem prišel zato,« je odkimal Risto.
»Zakaj pa?« je Pujsi nagrbančil rilec.
»Skozi vsa okna tako lepo diši,« se je Risto obliznil, »jaz sem pa гладен [gladen].«
»Lačen si?« je Pujsi nagnil glavo.
»Гладен сум [Gladen sum],« je Risto požrl slino.
Takrat je iz kuhinje prihlačal Medo. Zanimalo ga je, kje se Pujsi obira tako dolgo.
»O,« je bil Medo presenečen, ko je zagledal prijatelja.
»Nič o,« je zakrulil Pujsi. »Risto je prišel. Pri nama bo kosil.«
»Pri nama?« je Medo vprašujoče nagnil glavo. »Kosil?«
Medo in Pujsi sta že skuhala puding za posladek. Glavne jedi pa se sploh še nista lotila. Medo je hotel papriko in paradižnik, Pujsi pa fižol.
Medo se je prvi hip ustrašil nepričakovanega gosta. Pomislil je, da ne bi na koncu ostal lačen, če bi namesto dveh jedli trije. Takoj zatem pa ga je prešinilo, da ima Risto na igrišču zanju s Pujsijem vedno čas. Za povrhu se zmeraj igrajo igre, ki se jih želita igrati ona dva. Postalo mu je nerodno, sram ga je bilo pomisleka.
»Kosilo še ne bo kmalu na mizi,« je Medo s šapo napravil kretnjo, ki je Ristu nakazala smer kuhinje. »Nisva se še dogovorila, kaj bova skuhala. Ampak brez skrbi, nekaj bo že.«
»Najprej pa si bomo umili roke,« je rekel Pujsi in zavil v kopalnico.
»Ќе си измиеме раце [Kje si izmieme race],« mu je sledil Risto.
»Umili si bomo roke,« je zabrundal Medo.
Vsi trije so si z milom umili parklje in šape, nato so odkorakali v kuhinjo.
»Kaj pa sta mislila kuhati?« je previdno vprašal Risto.
»Jaz bi papriko in paradižnik, Pujsi pa fižol,« je zabrundal Medo.
»Пиперка [piperka], домат [domat] in грав [grav],« je ponovil Risto. »Imata morda kaj кромид [kromid] in ловоров лист [lovorov list]?«
»Čebulo in lovorjev list?« je Medo negotovo ponovil za njim.
»Ja,« je prikimal Risto, »кромид [kromid] in ловоров лист [lovorov list].«
»Imava!« je cmoknil Pujsi.
»No,« si je Risto pomel šapice,« potem lahko skuhamo nekaj, kar bo všeč obema.«
»Aja?« je bil nezaupljiv Medo.
»Gravče na tavče,« je izstrelil Risto.
»Gravče na tavče?« sta se začudila Medo in Pujsi v en glas.
»Tega ne poznava,« je priznal Medo.
»Čisto preprosto je,« so se Ristu zasvetile oči. »Najprej skuhaš fižol. Potem popražiš čebulo. Ko je vse pripravljeno, zložiš v glinen pekač plast fižola, potem plast čebule. Na sredino daš paradižnik, potem pa spet plast fižola in plast čebule. Na vrhu zložiš rdečo papriko. Nazadnje daš pekač v pečico.«
»Mmm,« se je obliznil Pujsi, »sliši se slastno.«
»Saj tudi je,« se je nasmehnil Risto.
»Dajmo!« sta bila navdušena Pujsi in Medo.
Čas je hitro mineval in kar naenkrat se je oglasila ura na pečici.
Medo je previdno vzel pekač iz pečice in ga odložil na sredo mize. Zgrabil je lopatico in jed naložil na krožnike.
»Фала [Fala],« je Risto pogledal Meda.
»Hvala,« je Pujsi pogledal Meda in zaželel: »Dober tek!«
»Пријатно јадење [Prijatno jadenje]!« je zaželel Risto.
»Dober tek!« je zaželel Medo.
»Mmm, kako je dobro!« je začel cmokati Pujsi.
»Za mizo ne cmokamo,« ga je opomnil Medo. »Kako bi pa bilo, ko bi vsi cmokali, kaj?«
»Prav nič lepo,« je priznal Pujsi in tiho jedel naprej.
Ko so bili krožniki prazni, je Medo pogledal Rista:
»Odlično je bilo. Hvala za dober recept in pomoč pri kuhi. Malo pa je še ostalo. Kdo bi?«
Pujsi je odkimal in glasno rignil:
»Sit sem.«
»Pujsi!« je Medo kar poskočil.
»Oprostita,« je zakrulil Pujsi. Vedel je, da se za mizo ne riga, a si ni mogel kaj. Pujsi radi rigajo.
»Pa ti?« je Medo pogledal Rista. »Si še lačen? Bi še malo?«
»Би сакал уште малку [Bi sakal ušte malku],« je prikimal Risto. »Prosim.«
»Tako je prav,« je Medo napolnil prijatelju krožnik. »Hrane ne smemo puščati.«
»Не смее да останува храна [Ne smee da ostanuva hrana],« je rekel Risto.
»Hrana ne sme ostajati,« se je strinjal Pujsi.
Ni bilo dolgo, pa je Medo znosil prazne krožnike v pomivalno korito in na mizo prinesel puding.
En, dve, tri in posodice so bile prazne.
Pujsi, Medo in Risto so imeli polne trebuščke.
»Jesti v troje je boljše kot jesti v dvoje,« je rekel Medo.
»Кога јадат тројца е подобро, отколку кога јадат двајца [Koga jadat trojca e podobro, otkolku koga jadat dvajca], « je ponovil Risto.
»Jesti v troje je prav zares dosti boljše kot jesti v dvoje,« se je strinjal Pujsi.
Vsi trije so se zasmejali.
Ko so pomili in pospravili posodo, so odšli na igrišče. Tudi igra v troje je boljša kot igra v dvoje.
Pri prevodu je sodelovala Marija Ilievska (Pionirski dom).