Bralna različica zvočne pravljice
Miške želijo k sestrični v Nemčijo, a kaj, ko ne znajo niti besedice nemško. Na kosilo zato povabijo gospoda Miša, Herra Mausa, ki prihaja iz Nemčije. Le še pospraviti je treba, a to se zna zavleči.
Tako pa zveni naslov pravljice v nemškem jeziku:
BLITZBLANK [blɪt͡sˈblaŋk]
Tri miške, tri sestrice, bodo šle poleti na potovanje. Z avtom. S svojim ljubkim rdečim avtom. V Nemčijo, kjer živi njihova sestrična. “Če greš v Nemčijo, je dobro, da znaš vsaj malo nemško,” je rekla Miša.
“Že vem!” je vzkliknila Maša. “Prosimo gospoda Miša, Herr Mausa, da nas nauči nekaj stavkov!”
“Ja, povabimo ga na kosilo!” je predlagala Taša.
Herr Maus [hɛɐ̯ maʊ̯s] se je rodil v Nemčiji in tam naredil vse šole. V Slovenijo je nehote prispel s tovornjakom, ki je prevažal vreče žita. Bil je nadarjen za jezike – slovenščino je pobral spotoma.
“Ja, povabimo Herr Mausa na kosilo!” sta zaklicali še Miša in Maša.
Herr Maus [hɛɐ̯ maʊ̯s] se ni pustil prositi. “Danke für die Einladung [daŋkə fy:ɐ̯ di: aɪ̯nla:dʊŋ],” je rekel, “hvala za vabilo! Z veseljem pridem. Ich komme gerne, ich komme gerne [ɪç kɔmə gɛɐ̯nə, ɪç kɔmə gɛɐ̯nə].”
“Lotimo se kuhe!” je sestrici priganjala Maša.
Miša se je ozrla po dnevni sobi z jedilnim kotom. Kakšen nered! “Najprej moramo pospraviti!” je odločno rekla.
Brez odlašanja so se lotile dela. A kaj, ko že več tednov niso pospravljale in čistile! Bolj so tekale po sobi in odnašale nakopičene stvari, več jih je bilo in zdelo se je, kot da lezejo iz vseh kotov.
“Tok, tok!” je nekdo potrkal po vhodnih vratih. Na mišjo žalost je bil Herr Maus eden tistih gostov, ki pridejo pol ure prezgodaj namesto pol ure prepozno.
“Guten Tag, Guten Tag [gu:tən ta:k , gu:tən ta:k],” je pozdravil. “Wie geht’s [vi: ge:t ɛs]? Kako ste kaj?”
“Guten Tag, guten Tag [gu:tən ta:k , gu:tən ta:k],” so v zadregi odvrnile miške.
“Malo ste zgodnji,” je dahnila Miša.
“Kosilo … kosilo … še ni … gotovo,” je izdavila Maša.
“Malo še pospravljamo,” je priznala Taša.
“Macht nichts, macht nichts [maxt nɪçts, maxt nɪçts],” je odvrnil Herr Maus in zamahnil s tačko. “Nič hudega – pozno sem zajtrkoval. Ich habe noch keinen Hunger [ɪç ha:bə nɔx kaɪ̯nən hʊŋɐ]. Nisem še lačen, zdaj še ne.”
“Samo še kakšne pol urice potrebujemo in vse bo kot iz škatlice,” je zatrdila Maša.
In kdaj bodo skuhale kosilo?! Ah, bo že kako!
“Ich möchte euch helfen [ɪç møçtə ɔʏ̯ç hɛlfən],” je odvrnil Herr Maus. Zmajal je z glavo. “Das Haus sieht aus, als ob eine Bombe eingeschlagen hat [das haʊ̯s zi:t aʊ̯s als ɔp aɪ̯nə bɔmbə aɪ̯ngəʃla:gən hat].”
“Pomagati nam želi!” je uganila Miša. “Zdi se mi, da je rekel, da je hiša videti, ko bi vanjo treščila bomba.”
To ni bila najbolj prijazna pripomba, a kako bi jo miške lahko zamerile? Mar ni gospod Miš povedal resnice? In – so nemara one pravočasno skuhale kosilo?!
“Also, jetzt räumen wir das Zimmer zusammen auf [alzɔ jɛt͡st ʁɔʏ̯mən vi:ɐ̯ das t͡sɪmɐ t͡su:zamən aʊ̯f]!” jih je spodbudil Herr Maus [hɛɐ̯ maʊ̯s].
“Ja, wir räumen das Zimmer zusammen auf [ja: vi:ɐ̯ ʁɔʏ̯mən das t͡sɪmɐ t͡su:zamən aʊ̯f]! Zdaj bomo skupaj pospravili sobo!“ so v zboru ponovile miške. Zamisel jim je bila vedno bolj všeč.
V kotu sobe so še vedno ležale igračke, s katerimi so se igrali vnučki tete Bele, ko je bila z njimi na obisku.
“Zuerst räume ich die Spielsachen auf [t͡su:e:ɐ̯st ʁɔʏ̯mə ɪç di: ʃpi:lzaxən aʊ̯f],” se je ponudil Herr Maus [hɛɐ̯ maʊ̯].
“Auch ich räume die Spielsachen auf [aʊ̯x ɪç ʁɔʏ̯mə di: ʃpi:lzaxən aʊ̯f],” je rekla Taša, malo zato, ker se ji je zdelo, da se tako spodobi, malo pa tudi zato, da je lahko ponovila imenitni nemški stavek. Razumela je, da pomeni “Tudi jaz bom pospravila igrače.”
“Ja, wir schaffen Ordnung im Zimmer [ja: vi:ɐ̯ ʃafən ɔɐ̯dnʊŋ ɪm t͡sɪmɐ] ,” je zatrdil Herr Maus in se pogladil po trebuščku. “In ko bomo naredili red, bo čas za kosilo.” Nato je zrecitiral:
“Wir schaffen Ordnung im Zimmer,
Wir schaffen Ordnung im Haus.
Und wenn das Haus blitzeblank ist,
Kriegt was zum Essen Herr Maus.”
[vi:ɐ̯ ʃafən ɔɐ̯dnʊŋ ɪm t͡sɪmɐ
vi:ɐ̯ ʃafən ɔɐ̯dnʊŋ ɪm haʊ̯s
ʊnt vɛn das haʊ̯s blɪt͡sˈblaŋk ɪst,
kʁi:kt vas t͡sʊm ɛsən hɛɐ̯ maʊ̯s]
“Kaj pomeni “blitzblank [blɪt͡sˈblaŋk]”, kaj pomeni “blitzblank” [blɪt͡sˈblaŋk]? je vprašala Taša.
“Kot iz škatlice,” je pojasnil Herr Maus.
In ker več tačk delo opravi hitreje, ni minilo niti pol ure, ko so miške vzkliknile:
“Jetzt ist das Haus blitzeblank, jetzt ist das Haus blitzeblank [jɛt͡st ɪst das haʊ̯s blɪt͡sˈblaŋk, jɛt͡st ɪst das haʊ̯s blɪt͡sˈblaŋk]!”
Zdaj bi moral Herr Maus dobiti kosilo.
Ravno ko je Maša hotela predlagati, da bi šli v gostilno, je na vrata potrkal – jazbec!
“Ste za pečeno koruzo?” je vprašal.
“Meine Lieblingsspeise [maɪ̯nə li:plɪŋsʃpaɪ̯zə]!” je vzkliknil Herr Maus. “Moja najljubša jed!”
Guten Appetit, Herr Maus [gu:tən apɛti:t, hɛɐ̯ maʊ̯s]!
Naj koruza tekne tudi miškam in jazbecu!
Pri prevodu je sodelovala Nives Rac (Pionirski dom).