Bralna različica zvočne pravljice
Jazbec in prijatelji pristanejo na planetu, kjer je vse ravno obratno. Oblaki se lovijo po tleh, dež pada navzgor, na nebu so luže in vesoljci se pozdravijo z adijo. Kako pa gre tebi vesoljščina?
Pripovedovalske spodbude
Vse je videti drugače, če se sklonite in pogledate svet, ki je obrnjen na glavo. Dobrodošli v narobe svetu!
Vživi se v narobe svet in poišči nasprotja.
Izmisli si vesoljščino.
Vsak se je kdaj znašel na neznanem kraju. Kaj pa, če bi se znašli na nenavadnem planetu? Uf, pomisli!
Jazbec, veverica, zajec, miš in medved so z raketo odpotovali v vesolje. Videli so luno, zvezde, planete, asteroide in komete …
Kar naenkrat so zagledali nekaj okroglega in pisanega.
»Poglejte, kako zanimiv planet!« je vzkliknil jazbec.
»Kot gromozanska lizika!« se je čudila veverica.
»Kot pisana repa,« se je zdelo zajcu.
»Kot … kot … kot … Ah, ne vem, kot kaj,« je rekel jazbec.
»Oglejmo si ga od blizu,« je rekel zajec. »Pozor, pristajamo!«
Raketa se je počasi spustila na tla in pristala na mehkem površju. Zdelo se je, ko bi bil ves planet zavit v puhasto vato.
Miš je odprla vrata.
»Ooo!« so vzkliknili v en glas.
Drevesom in cvetlicam so namesto krošenj v zrak poganjale korenine. Oblaki in mavrica so se prelivali po tleh kot pisana sladkorna pena. Dežne kaplje so padale navzgor in na nebu so nastala velika prostrana jezera.
Vse je bilo narobe! Vse je bilo ravno obratno kot na Zemlji.
»Saj ne morem verjeti!« je rekla miš. »Ko bom videla letečo miš, bom padla v nezavest.«
Pa ni videla leteče miši, ampak miš, ki je lovila mačko! Pa mačko, ki je preganjala psa. In … in … in … lahko si kar predstavljaš!
Kaj vse so še videli v tem narobe svetu? No, povej, kaj vidiš ti?
Prav v bližini je ob narobe hiši stal pravi vesoljec. Prvi vesoljec, ki so ga videli. Kakšen je bil, si lahko predstavlja vsak po svoje. Tako ali tako ni bilo nič tako, kot smo vajeni, zato je bil tudi vesoljec nenavaden.
Pomahal jim je in rekel: »Adijo!«
»No, ta je pa dobra. Saj smo komaj prišli!« se je začudil zajec. »Dober dan,« je pozdravil.
Vesoljec se je skremžil in se popraskal po podplatih. Zdelo se je, kot da je malo užaljen.
»Jaz sem jazbec,« je rekel jazbec. »In to so zajec, miš, veverica in medved,« je pokazal na prijatelje.
»Ti nisi jazbec,« je odkimal vesoljec. »To niso zajec, miš, veverica in medved.«
Prijatelji so se spogledali. Ni bil videti neprijazen ali nesramen, samo govoril je čudno.
»Kaj pa, če je to tak planet, kjer so stvari ravno obratne?« se je domislila veverica. »Kar poglejte naokrog, to bi bilo zelo možno!«
»Kakšna se ti zdijo moja ušesa? Dolga ali kratka?« je vprašal zajec.
In kaj je rekel vesoljec? Kratka!
»Pa miš? Je velika?«
»Ja!«
»Je medved čisto droben?«
»Ja!«
»Aha, tako! Vse je narobe!« je pomignil jazbec.
»Pri nas je vse prav,« je potrdil vesoljec z odkimavanjem.
»Nisi prijazen,« je previdno poskusil medved.
»Prosim,« se je zahvalil vesoljec.
»Tole je kar težko,« je zavijala z očmi miš in pazila, da vesoljec tega ne opazi. »Bomo morali vaditi. Pogovarjajmo se in se naučimo govoriti narobe.«
Pa so vadili. Vadi tudi ti, kaj pa veš, morda boš pa kdaj v vesolju!
»Nismo Zemljani,« je naposled rekel jazbec.
»Grozno,« se je potegnil za nos vesoljec, jim s tem pokazal, da se strinja in nadaljeval: »Niste dobrodošli. Ne razglejte se naokrog, ne igrajte se, ne smejte se.«
In res so raziskovali, se igrali in smejali.
»Lačen sem,« je čez čas rekel medved. »Ampak se bojim, da tu ni nič užitnega. Le kaj jedo?«
»Ne znam vprašati. Kaj če bi me narobe razumeli? Lahko nam ponudijo kaj grenkega, kislega ali celo strupenega!« je zaskrbelo zajca.
To je res lahko nerodno. Pomisli, kakšen okus ima vesoljska hrana, če je vse ravno obratno kot pri nas?
»Ne hodite za mano,« je rekel vesoljec. Prijatelji so se spogledali. Saj bi radi šli z njim, ampak res niso mogli ostati na tem nenavadnem planetu. Bili so lačni in žejni, tukaj pa je bilo vse narobe in zlahka bi se zgodilo kaj, kar bi kasneje obžalovali.
»Mi ne gremo domov,« je rekel jazbec. »Ampak se zagotovo ne bomo vrnili!«
Vesoljec se je potegnil za nos in jih po vesoljsko pozdravil.
Kaj misliš, kako si pomahajo vesoljci? Pomahaj v slovo po vesoljsko!
Vkrcali so se na na raketo in se zadnjič ozrli po planetu. Iz tal se je pravkar dvignila luna.
»Da nam bo čas hitreje minil, pa na poti domov vadimo vesoljščino,« je predlagal zajec.
»Ja, dajmo! Za zabavo vadimo vesoljščino!« se je strinjala miš in vsi so vadili.
Vaja vsakemu pomaga, zato sodeluj. V vesoljskem jeziku povej, kaj vse se ti je zgodilo danes!