O Maji, ko bo velika

O pripovedovalcu

Milena je pred prihodom v dom skrbela za kmetijo in otroke. Poleg šivanja in sprehodov danes uživa tudi v branju.

Pripovedovalka pravljic Milena Predalič
O avtorju

Bina si med pisanjem poezije nemalokrat izmisli kakšno besedo, njeno mladinsko pripovedništvo pa je polno domišljijskih svetov in zanimivih junakov.

Avtorica pravljic Bina Štampe Žmavc
O ilustratorju

Marko je s svojimi ilustracijami obogatail že več slikanic, ki so izšle tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Poleg ustvarjanja, obožuje naravo, filozofijo, šport in kuhanje.

Ilustrator pravljic Marko Rop
Preberi pravljico

Pusto petkovo popoldne je in Maja se na smrt dolgočasi. »Mama, lahko obiščem pisateljico?« vpraša mamo. »Kar se mene tiče, lahko!« pravi mama. »Kar se pisateljice tiče, pa ne vem!« Maja urno steče iz hiše, pohiti čez ulico, prečka vrt in pritisne na pisateljičin zvonec. »O, Maja!« se razveseli pisateljica. »Stopi naprej in se počuti kot doma! – Samo še nekaj neubogljivih besed polovim na papir, da se mi ne bodo spotikale po glavi!« se zasmeje. Maja pokima in počohlja pisateljičinega mačka. »Saj imam čas!« reče in opazuje, kako si pisateljica natakne smešna okrogla očala in sede na veliko mavrično žogo, namesto na stol. Videti je nadvse zabavno in prav nič dolgočasno – takole sedeti na veliki mavrični žogi in pisati pravljice! »Zakaj pa ne sediš na stolu?« vpraša Maja. »Saj sedim!« se zasmeje pisateljica. »Dokler se moja zadnja plat ne naveliča!« »Kdaj pa se naveliča?« »Ko predolgo sedim in pišem predolge pravljice!« pravi pisateljica. »Sem že končala,« doda in staromoden pisalni stroj preneha drdrati. »Zakaj pa ne pišeš na računalnik?« vpraša Maja. »Zakaj pa ti nisi danes pri Zofiji?!« ji vrne pisateljica in prikotali k Maji veliko mavrično žogo. »Je ni doma,« z vzdihom pojasni Maja. »Kaj pa Sven?« zanima pisateljico. »Ob petkih igra klavir!« »Kaj pa ti?« »Nič,« je redkobesedna Maja. »Danes smo se v vrtcu pogovarjali, kaj bomo, ko bomo veliki!« doda. »No, in ...?« »Saj veš – Zofija je rekla, da bo zdravnica, Sven je rekel, da bo dirigent, Daša je rekla, da bo sodnica in Žiga je rekel, da bo predsednik države ...« »Kaj pa ti?« vpraša pisateljica in nagajivo pomežikne. »Misliš, kaj sem jaz rekla, da bom, ko bom velika?!« reče Maja. »Mhm,« pokima pisateljica. »Ne bom velika! – To bom!« »Je to kakšen nov poklic?!« »Mhm,« pokima Maja. »Otroški!« Pisateljica se zasmeje in posadi Majo na veliko mavrično žogo. »Veš kaj,« reče. »Mislim, da morava tvojemu bodočemu poklicu na čast zdajle pri priči pojesti zares veliko porcijo malin, borovnic in vaniljevega sladoleda ...! To namreč sila dobro in vzpodbudno deluje na bodoči otroški poklic! – Celo pri tistih, ki so že odrasli!« pravi in izgine v kuhinji. In pozneje, ko sta prazni skodelici za sladoled že v pomivalnem stroju, in se Maja in pisateljica na vrtu igrata ristanc, je Maja povsem prepričana, da je imela pisateljica prav.